Vonj po tobaku

Oči imaš popolnoma rjave, melasa in karamela so tvoje solze in v rjavem plašču vstopaš v moje življenje. Tvoje ustnice dišijo po mentolu in prsti imajo vonj sveže obranega tobaka iz daljnih dežel iz katerih prihajaš. Tvoja kože je ostra, vedno se reže v življenjem in verjetno si zaradi sonca rjav.

Prav posebne čutne rožnate ustnice imaš, ki kot mehka blazina ležijo na tvojem obrazu. Moje čelo spi na njih.

In pesmi o mrtvih mačkah, črnolasih lepoticah in ciganski luni mi govoriš. Nekje pod zemljo spiš in moja koža je vse bolj rjava in ustnice nežna čutna blazina. Po snegu ,iz daljnih dežel Estetike, hodim z vonjem mentola in tobaka na rjavem vojnem plašču.

Moje lase je spremenilo črnilo, tako kot je tvoje lase tistega aprila objel pepel.

Josip

Moj oče